Malo z zamikom, a vseeno nekaj besed o treningu v Planici, kjer sem preživel dvanajst dni in se pripravljal za nadaljevanje sezone. Dobre vremenske razmere so omogočile izpeljavo treninga v celoti. Poleg lepega in toplega vremena sem vse dni imel tudi dobro družbo. Vse dni je bila z menoj moja boljša polovica Urška, poleg nje mi je prve dni družbo delal prijatelj Luka Pibernik (Bahrain Merida), v nadaljevanju pa sta se mi pridružila nekdanja klubska kolega Žiga Ručigaj in Žiga Jerman (Gusto Santic). Planica s Kranjsko Goro kot izhodiščno točko ponuja res veliko možnosti kolesarjenja, predvsem pa je v neposredni bližini kar nekaj daljših klancev, ki jih pri meni doma (razen Krvavca) praktično ni. Seveda me je pot nekajkrat vodila na Vršič in nato v dolino Trente do Bovca in nazaj preko Predela, z vmesno opcijo skoka še na Mangart. V obrnjeni smeri je trasa prav tako lepa in vrhunska.

Nekajkrat sem se zapeljal tudi na avstrijsko stran preko Korenskega sedla, pa skočil še na Dobrač, ki je prav tako dolg in zanimiv klanec. Po dolini od Trbiža proti Tablji sem skočil še na Mokrine in se po Ziljski dolini vrnil nazaj do Beljaka in se preko Korenskega sedla z avstrijske (strme) strani spustil v Planico. Ta severozahodni del Slovenije, po katerem sem vozil, je resnično lep. Že samo izhodišče, kjer sem bival (Hotel Planica), ponuja ob tako lepih dneh čudovite poglede na visoke gore, ki zaznamujejo to območje. Ko dodamo še številne potoke, reke in jezera, ob katerih sem vozil, je slika narave res popolna in vse to le nekaj kilometrov od doma. Dobro sem treniral, izpolnil plan, lepo je bilo in hitro je minilo. Zdaj pa novim izzivom naproti.